Pravila obnašanja

V aikidu je odnos do učitelja in ostalih članov kluba zasnovan na spoštovanju in prijateljstvu, ki ga med treningom izrazimo s primernim obnašanjem. S tem se tudi zavarujemo pred poškodbami, ki bi nastale, če bi namesto reda zavladala zmeda.

Osnovna pravila obnašanja v doju

Spoštovanje običajev in pravil obnašanja v doju je prav tako pomembno kot učenje tehnik.

Pri prihodu in odhodu iz doja se priklonimo. Prav tako se priklonimo preden stopimo na blazine in preden jih zapustimo.

Pred pričetkom vadbe se usedemo v vrsto, obrnjeni proti shomenu ("glava" doja, oziroma slika O´Senseija) in počakamo učitelja, da prične s treningom.

Pri pozdravu se istočasno z učiteljem priklonimo najprej shomenu (Shomen nirei) in nato še učitelju (Sensei nirei).

Po koncu treninga počakamo, da učitelj najprej zapusti blazine, nato se priklonimo in zahvalimo drug drugemu (Otagai nirei).

Na trening prihajamo točno. Kdor zamudi, se usede na rob blazine, pozdravi shomen (se prikloni) in počaka, da ga učitelj pozove k treningu.

V dojo prihajamo v copatih, na blazine vedno stopimo bosi. Copate zložimo ob rob blazin.

Na blazinah se ne preoblačimo.

Skrbimo za osebno higieno. Na treninge prihajamo čisti, s postriženimi nohti in v čisti opremi.

V dojo ne nosimo hrane in pijače. Prinesemo lahko vodo ali osvežilno pijačo, ki jo vedno pijemo ob blazinah in nikoli tako, da bi motili ostale.

Med treningom ne nosimo nakita, ur in drugih predmetov, s katerimi bi lahko poškodovali partnerja ali sebe.

Do učitelja in partnerjev se vedemo spoštljivo, saj nam omogočajo vadbo.

Ko učitelj govori, poslušamo in ne klepetamo. Ko učitelj zaključi, se priklonimo in takoj začnemo z vajo.

Če nam med treningom učitelj kaj pokaže ali pove, sede pozorno poslušamo in se mu vedno zahvalimo s sedečim priklonom.

Sedimo v položaju seiza ali s prekrižanimi nogami in nikoli s hrbtom proti sliki O´Senseija.

Če moramo zapustiti vadbeni prostor zaradi kateregakoli razloga, se najprej priklonimo partnerju in nato prosimo učitelja za dovoljenje.

Pred pričetkom in po koncu vadbe se partnerju priklonimo in se mu zahvalimo. Ko se priklonimo, odmaknemo pogled od partnerja (če tega ne storimo, to pomeni, da partnerju ne zaupamo).

Med treningom ne klepetamo in ne razlagamo drug drugemu tehnik, kot da smo sami svoji učitelji.

Vedno delamo samo tisto, kar pokaže in naroči učitelj. Nikoli ne treniramo po svoje.

Vaje izvajamo disciplinirano in v duhu medsebojnega sodelovanja. Partnerju omogočimo, da se kar največ nauči.

Vadba aikida ni borba za zmago ali pretep, zato se ne spuščamo v tekmovanja.

Sprejemanje in izvajanje tehnike sta enako pomembna dela aikida, zato vsak izvede tehniko štirikrat (leva, desna, leva, desna), nato se vlogi zamenjata.

Hakamo nosijo samo mojstri aikida.

V doju sodelujemo pri raznih aktivnostih in pomagamo po svoji moči. S tem pokažemo spoštovanje do ostalih in razumevanje filozofije aikida.

Učitelje z mojstrskim nazivom naslavljamo s "Sensei".